POGOSTA VPRAŠANJA

Kdaj prostovoljno vstopiti v sistem DDV?

- Če delamo z DDV zavezanci
- Predvidevamo veliko naložbo
- Če delamo v tujini
- Nabava presega prodajo

Kako je z obdavčitvijo bonitet zaposlenih, če povabimo zaposlene na kosilo, ki na posameznika presega 13 eur, poleg tega jim damo še darilo, ki prev tako presega 13 eur na posameznika?

Ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim pod enakimi pogoji niso boniteta. Vrednost kosila torej ni predmet obdavčitve z dohodnino in prispevki za socialno varnost, je pa davčno nepriznan odhodek.

Če vrednost darila preseže 13 eur, se v osnovo za dohodnino in prispevke za socialno varnost všteje tržna vrednost darila, ki vključuje tudi DDV. Taka boniteta je vključno z dajatvami davčno priznani odhodek.

Študentu na obvezni praksi bomo izplačali nagrado 500 eur za en mesec prakse. Katere in kolikšne dajatve moramo obračunati?

Nagrada študentu za obvezno praktično delo se ne všteva v davčno osnovo do velikosti 172 eur. Razlika nad rem zneskom je obdavčena po pravilih, ki veljajo za obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja. Pred obračunom akontacije dohodnine morate obračunati prispevek za zdravstvo v velikosti 6,36%, ki zmanjšuje davčno osnovo in dohodek študenta. Pri bruto znesku 500 eur je prispevek za zdravstvo 31,80 eur, davčna osnova pa 296,20 eur(500-31,8-172). Če pa želite študentu izplačati nagrado v znesku 500 eur, morate znesek preračunati v bruto znesek s koeficientom 1,06792 (533,96 eur). Prispevek za zdravstvo je v tem primeru 33,96 eur, davčna osnova pa 328 eur (533,96-33-96-172). Poleg tega se obračuna še prispevek za posledice poškodbe pri delu in poklicne bolezni v velikosti 4,58 eur. Ob izplačilu se predloži obrazec REK-1a in obrazec iREK z oznako dohodka 1109.

Kakšne so davčne olajšave pri investiranju za pravne osebe?

Pravna oseba lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove v posameznem davčnem obdobju. Pri tem je treba upoštevati omejitve, kaj se ne šteje za neopredmetena sredstva in opremo.

Za neopredmetena sredstva se ne štejejo:
1. dobro ime in
2. stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice.

Za opremo se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI*.

Kako dolgo je potrebno hraniti poslovno dokumentacijo?

Roke hrambe poslovne dokumentacije urejajo različni predpisi:

ZGD-1 (Zakon o gospodarskih družbah): poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila je treba trajno hraniti.

SRS (Slovenski računovodski standardi): Pisni odtisi glavne knjige in dnevnika se praviloma hranijo trajno. Podjetje pa lahko ob upoštevanju ustreznih predpisov samo določi, po kolikšnem času od dneva sprejetja in potrditve računovodskih izkazov bo shranilo poslovne knjige na elektronskem nosilcu, izvirne poslovne knjige pa uničilo. Letni obračuni se hranijo v izvirnikih.

Trajno se hranijo končni obračuni plač zaposlencev.
ZDavP-2 (Zakon o davčnem postopku): dokumenti in evidence se morajo v fizični oz. elektronski obliki hraniti do poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na katerega se nanašajo. Davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči (ko bi bilo treba plačati davek).
Dokumentacijo v zvezi s transfernimi cenami in cenami med povezanimi osebami je potrebno hranit še deset let po zaključku leta, na katerega se nanaša. Primer: zavezanec posluje s povezano osebo v letu 2007; rok hrambe: 30.4.2018

Če se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, je potrebno o tem obvestiti davčni organ v roku deset dni.
ZDDV-1(Zakon o davku na dodano vrednost): Davčni zavezanec mora zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije, ter računov, ki jih prejemajo od davčnih zavezancev, ki imajo sedež na ozemlju Slovenije, najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo.

Računi, ki se nanašajo na nepremičnino je potrebno hranit najmanj 20 let po poteku leta, na katero se nanašajo.

ZEPDSV (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti): dokumenti od zaposlenih delavcih, stroških dela, izrabi delovnega časa se hranijo kot listine trajne vrednosti. Podjetje mora upoštevati tisti predpis, ki določa najdaljši rok hrambe.